Semič z okolico, Belokranjci mu pravijo Šokarija, zavzema 147 km2, razteza se na severnem prisojnem robu Bele krajine ob vznožju Kočevskega roga in obronkov Gorjancev. Je ena izmed treh belokranjskih občin (poleg Črnomlja in Metlike). Ime je dobil po srednjeveškem plemiškem rodu Semeničev. V bližini se dviga hrib Smuk, ena izmed iztočnic turizma poleg Mirne gore, Planine in Smučarskega centra Bele. V središču Semiča stoji cerkev sv. Štefana, prvič omenjena leta 1228, kraj Semič pa se omenja v začetku 13. stoletja, ko je po Beli krajini gospodoval Henrik Adeški. Iz Semiča je najlepši pogled na Semiško goro, zasajeno z vinsko trto. Spomladi, ko sonce prežene sneg s prisojnih pobočij, si vrhovi (Smuk, Mirna gora, Semenič ...) nadenejo zeleno kapo. Semič je znan po dobrem vinu, bogatem kulturnem izročilu (Semiška ohcet vsako leto meseca julija) ter kulinariki, medarstvu in dobro ohranjeni naravni dediščini – to so razlogi za obisk Semiča, obdanega z vinogradi in belimi brezami.