Kranjska Gora

Kolesarska pot se prične že na Jesenicah ob Športni dvorani Podmežakla, kjer se spusti skozi podvoz pod avtocesto. Do Mojstrane nas vodi preko pašnikov nad Savo Dolinko.

Že po pol ure kolesarjenja v Mojstrani popotnika vabi Slovenski planinski muzej, ki predstavlja edinstveno planinsko in gorniško središče v Sloveniji.

Sprehodite se po stalni razstavi z navdušujočim konceptom "Pot je zgodba, zgodba je pot".

Razstavna pot vas vodi od klica gora in priprave na pot prek  planinskih koč do osvojitve vrhov.

Lučaj pred Mojstrano stoji osamljena cerkvica Sv. Klemena. Legenda pravi, da je cerkev nastala na mestu, kjer sta leta 868 prenočevala brata Sv. Ciril in Metod, ko sta nesla relikvije papeža Klemena I v Rim. Iz romanske kapele se je razvila baročna cerkev.  

Pozornosti vredni so leseni oltarji iz 19. stoletja ter manjša freska za glavnim oltarjem Sv. Klemena iz 1640. leta. Zelo stara sta tudi zvonik in zvon.

V Mojstrano obiskovalce vabi tudi botanični Vrt Viharnik, opremljen z orientacijskimi tablicami za vse vrhove bližnjih gora.

Pot nas pelje mimo Šmercove domačije, na fasadi katere je obnovljena freska Sv. Florjana, Višarske Marije in Sv. Mihaela, ki označujejo gostilne s prenočišči na romarski poti na Svete Višarje.

Ko kolesarimo naprej mimo Belce do Martuljka, si kolesarski dan lahko popestrimo z ogledom prvega Martuljškega Slapa, ki leži v soteski pod Špikom le slabo uro hoda od kolesarske poti.

Le malo naprej je ob kolesarski poti postavljeno obeležje na spomin žal preminulega ekstremnega kolesarja Jureta Robiča.

Ko pot pripelje v Kranjsko Goro, vabi Liznjekova domačija, kjer boste občutili, kako so živeli premožni kmetje v drugi polovici 17. stoletja.

V več kot 300 let stari Liznjekovi hiši v Kranjski Gori se lahko sprehodite po leseni hiši z zidano črno kuhinjo, široki veži ter čumnati. Povzpnite se na podstrešje do dveh lesenih »štiblov« in se spustite v klet, »čevder«.

Hišo  krasijo poslikave na fasadi, kamnit polkrožni portal in lesen balkon, »gank«.Od leta 1983 je Liznjekova domačija obnovljena in preurejena v muzej.

Če ste ljubitelji pozne gotike, si vsekakor oglejte Cerkev Device Marije Vnebovzete v Kranjski Gori. Prvotno se je imenovala  Marija na Belem produ, vendar je od prvotne cerkve ostal le zidan zvonik v romanskem slogu.
Sedanjo cerkev je leta 1510 zgradil mojster Jernej Firtaler iz Beljaka. Koroški vpliv je viden predvsem v ladijskem oboku, ki je okrašen z dekorativnim prepletom reber in je najzanimivejši te vrste ne le v Zgornjesavski dolini, temveč tudi v Sloveniji.

K osvežitvi vabi Jezero Jasna, le streljaj oddaljeno od centra vasi.

Pot vodi naprej mimo Zelencev, naravnega rezervata zaščitenega z Natoro 2000, kjer lahko občudujete smaragdno zeleno jezerce, ter mnogo avtohtonih rastlin in živali.

V Ratečah nas pričaka Kajnžkova hiša, kulturni spomenik lokalnega pomena.  K ogledu vabi tudi muzejska zbirka "Etnološka dediščina Rateč". Tako, da je ta čudovito obnovljena hiša s svojo zbirko res obvezno doživetje za vse ljubitelje stare narodne kulture.

Oglejte si značilno alpsko »streho na čop«, oba zunanja hodnika »ganka«, fresko sv. Florjana na vzhodni in sončno uro na južni fasadi hiše. Nato se sprehodite po hiši s kamro, veži s črno kuhinjo in kaščo.

P.S.:  Če se vaši potomci dolgočasijo, jih napotite v mansardo. Tam se lahko preizkusijo v računalniško vodenih "planiških smučarskih skokih"!

V Ratečah na gričku stoji župnijska cerkev Svetega Duha obdana z obzidjem, ki je cerkvico branil pred turškimi vpadi.

Oglejte si gotski prezbiterij z značilnimi zvezdastimi rebri iz zgodnjega 16. stoletja. Šele konec 18. stoletja so prezbiteriju prizidali ladjo in zvonik ter notranje opremili božji hram.  

Sliko »Binkošti« v velikem oltarju, ki ga je leta 1879 postavil Janez Vurnik, je naslikal Leopold Layer. Najbolj znana umetnina tega odličnega kranjskega baročnega slikarja je podoba brezjanske Matere Božje.

V cerkvi Sv. Tomaža v Ratečah si oglejte  kopije slavnih Rateških rokopisov, enega od štirih najstarejših zapisov v slovenskem jeziku.

Športni navdušenci pa vabljeni v Dolino pod Poncami, Planico. Če se malo potrudimo, je s kolesom blizu. Planica je zibelka zimskih športov. Skokov in poletov na smučeh.

Tu je ena od največjih letalnic na svetu, tu je človek prvič poletel preko 100 m (Sepp Bradl, Avstrija, 1936), premagal magično mejo in poletel preko 200 m (Toni Nieminen, Finska, 1994), danes je rekord skakalnice pi 148,5 m. Postavil pa ga je Slovenec Peter Prevc.

V Planici nastaja Nordijski center s sedmimi skakalnicami, poligonom za smučarske teke in zanimivo ponudbo tudi za poletne mesece.

Ob poti za lačne in žejne poskrbijo v gostilnicah s pestro kulinariko Zgornjesavske Doline.

Morda nikjer na svetu ni kulturna dediščina tako povezana z naravo in prebivalci. Cerkvice, domačije in spomeniki izraščajo iz osupljivih lokacij. In obratno: najlepše predele Zgornjesavske doline krasijo umetnine domačih mojstrov.

Kultura krajev v Zgornjesavski dolini niso le muzeji, cerkve in spomeniki. Kultura je tudi način življenja domačinov, ki je tekom stoletij izoblikoval njihovo identiteto. Zato prisluhnite zelo posebnim vaškim ritualom in si oglejte nekatere običaje!

Zgornjesavska narava je čudovita kulisa za izjemne zgodbe. Zato je bil tu posnet prvi slovenski film "V kraljestvu Zlatoroga". Nedotaknjeno naravo Julijskih Alp je Unesco poimenoval »biosfero«, kraj za življenje, za dušo in telo. Za skok v globino samega sebe.