Postojna

Opis kraja

Postojno v mnogih pogledih zaznamuje edinstvena lega, ki je pomembno vplivala na razvoj mesta že v davni preteklosti – Postojnska vrata so najugodnejši naravni prehod med Sredozemljem in srednjo Evropo v vzhodnem obrobju Alp.  Občina se razprostira ob porečju Spodnje Pivke, kjer flišne kamnine postopoma prehajajo v apnenec. Na severu občine je gozdnata kraška planota Hrušica in del Planinskega polja. V osrednjem delu leži Postojnska kotlina, ki se na zahodu konča pod kraško planoto Nanos. V jugozahodnem delu občine se vzpenjajo razčlenjeni Javorniki. 

Edinstvena lega in dostopnost Postojne preko tako imenovanih Postojnskih vrat iz notranjosti Slovenije v smeri Jadrana in Tržaškega zaliva sta mestu že v davni preteklosti dajali izreden pomen, tako doma kot tudi v tujini. Prav tu so si ljudstva pred mnogimi stoletji utirala pot v Furlanijo in Benečijo. Na Postojnskem je bilo odkritih več arheoloških najdišč iz obdobja paleolitika, med katerimi je najbolj prepoznaven Betalov spodmol. Velika raznolikost in pogostost paleolitskih najdišč pričata o poselitvi tega prostora že v času ledenodobnega človeka. Te znamenitosti so danes na ogled na novi in edinstveni razstavi Muzej krasa, ki jo je pripravil Notranjski muzej Postojna.

V zgodovinskih virih se Postojna prvič omenja v 13. stoletju kot Arnsperg (pozneje Adelsberg).  Sredi 14. stoletja se pojavi oblika imena Postoyna, ki se je skozi stoletja spremeni v Postojno.  Kot trg je opredeljena v začetku 15. stoletja, status mesta pa pridobi razmeroma pozno – leta 1909. Najstarejši del Postojne, prvotno obrtniško-kmečki, obsegata Majlont in Kot, ki se nahajata pod hribom Sovič. Sredi 13. stoletja se na Soviču prvič omenja tudi grad, ki je konec 17. stoletja pogorel. Kmalu so sezidali novo Spodnjo graščino, ki je danes na osrednjem mestnem trgu, kjer ima sedež Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Lega Postojne na pomembnem prometnem križišču in vedno večji turistični obisk sta narekovala svojevrsten razvoj mesta. Postojna je vse bolj pridobivala na pomenu tudi kot izobraževalno in upravno središče s sodiščem ter kot trgovsko, zdravstveno in kulturno središče širšega območja.  Postojna mesto in občina si prizadevata, da bi svojo vlogo in pomen v regiji ohranjala še naprej, predvsem pa da bi se še bolj mednarodno uveljavila kot krasoslovno in turistično središče.

Ime Postojna izhaja iz nemškega izraza za besedo »orel« (aro), zato Arnsperg lahko prevedemo kot »orlov hrib«. Postojna je obenem drugo poimenovanje za orla belorepca (Haliaeetus albicilla), ki je nekoč gnezdil na Soviču in je tudi upodobljen na postojnskem grbu. Poimenovanje Postojna pa ima še en pomen: postojáti, postati, krajši čas stati.

 

RAZGLEDIŠČA

►Koča Mladika na Pečni rebri (733 m): Vzpon do koče Mladike je priljubljena sprehajalna pot predvsem med domačini, vse pogosteje pa se v zadnjem času tja odpravijo tudi pohodniki in turisti. Prijeten razgled na Postojno in njeno širšo okolico ter prigrizek ali osvežitev v Koči Mladiki vas ne bo razočaral. Bližina mesta in urejen prostor v objemu narave sta velikokrat prizorišče koncertov. Dostop je mogoč z avtomobilom, s kolesom ali peš.

►Nanos: Nanos je velika kraška planota, ki ločuje osrednji del Slovenije od Primorja. Najvišji vrh planote je Suhi vrh s 1313 metri nadmorske višine. V lepem vremenu se vam bodo z vrha Nanosa odpirali čudoviti razgledi tako v smeri slovenskega dela Alp kot tudi v smeri Snežnika in Primorja. Planoto Nanos prečka več kolesarskih poti in pešpoti različnih zahtevnosti. Na vrhu (na Pleši) se lahko okrepčate v Vojkovi koči.

►Sveti Lovrenc (1019 m): Vzpon na Sveti Lovrenc je mogoč po več različnih pešpoteh. Na sedlu, tik pod vrhom, stoji manjša pred kratkim obnovljena cerkvica sv. Lovrenca. Okrog je nameščenih nekaj klopi, kjer si boste lahko malce odpočili in se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika. Razgled z vrha se nam odpira v smeri postojnskega in cerkniškega, vidimo lahko vse višje vrhove, kot na primer Snežnik, Slivnico in Vremščico.